03.Oct2009
sobota, 26.09.2009
Da bi izletniški dan izkoristil čim bolj učinkovito, je potrebno izdelati dnevni plan. Spomnil sem se nasvet Bear Grylls zato sva se s Petro M. najprej povzpela na planoto Vogar in se malo razgledala po dolini Bohinjskega jezera.
Krasen razgled nas je takoj napolnil s pozitivno energijo in mislijo na krasen dan, ki je pred nama. Zato nisva izgubljala veliko časa na planoti. Po prijetnem sprehodu po planoti sva kmalu ugotovila, da je planota kot neko vikend naselje, ki pa je bilo na dan ogleda precej prazna. Hvala bogu, vsaj mir.
S planote sva se spustila v dolino z avtom po ovinkasti cesti, za katero sem odštel 10€. Naslednja postojanka je bila lokacija, ki pritegne vsakega ljubitelja fotografije. Priznam, tudi mene je. Do tega dne sem ga lahko občudoval le na fotografijah drugih. Drobna želja se je izpolnila in moram priznat, da je to Fructalovo drevo res nekaj posebnega. Lahko bi tudi rekel čista popolnost. Izjemna lokacija rasti s pogledom na jezero, katero panoramo z leve in desne zakrivajo hribi, občutek miru, ki te prevzame pa je itak nekaj posebnega. Če pa je še kak oblak na nebu, potem imaš res srečo.
Polna pozitivne energije se sva premaknila na drugo stran jezera, kjer sva napolnila še želodce ter se napotila na kratek sprehod do slapa Savica. Ponovno se je pokazala gorenjska mentaliteta in odštela 2×2,5€ za prepustnico. Vzpon s polnim želodcem kljub stopnic ni bil tako enostaven. Po približno 10 min pa slap in ponovno foto akcija.
Po spustu do avta je bilo še sonce visoko. Kljub dnevni izčrpanosti se sva ustavila ob jezeru ter malo zaužila spokojnost obale. Tukaj se res čas ustavi. Večina ljudi ob jezeru le sedi in na nek način meditira.
Občutek, da se čas ustavi je res krasen. Kljub temu je dan počasi prehajal v večer zato se sva vrnila nazaj na izhodišče, Bohinjska Bistrica.
